Pomurski Vestnik, 1956 (1. évfolyam, 1-24. szám)

1956-01-19 / 1. szám

MM Stran 2 0i mi m io je naloga tVo' JpoCeba potrošnikov so zaradi poli^' kupne močj in socialističnega življenjske ravni, vse večje. -■ 'T.o ee vključujejo v delovni _ deset in deset tisoči novih po'ofclkov ^ za‘° stalno narašča šte- Wiajamčeniii oskrbovancev. N.aša atrija pa kljub vsem naporom že rysianju izdelati toliko predmetov, jjkrfne eo potrebe in želje potrokov. To prehodno stanje povzroča ■iič]®;povpraševanje po blagu. Indufttijiii izdelki prihajajo v maloprodajno mrežo enakomerno po mesecih preko vsega leta, a kritični predmeti ‘•a razprodajajo v enem ali dveh dne-T* Zanimivo Je ugotoviti, kaler! so ft&li potrošniki, ki vedno pokupijo v t'trgovin«h najbolj iskane predmete. To *0 tisti, ki imajo zveze s trgovski mi rtameščenci v trgovinah, zlasti iu e enspe if e? njihovi sorodniki, prijatelji, 6tari in novi poslovni znanci. Ta obveščevalna služba je tako dobro organizirana, da vsi zgoraj našteti takoj, čim pride blago, že vedo ža količino, kvaliteto in soriimenl; prispelega blaga, kakor tudi dan in uro prodaje.^ Najboljši dokaz, taki ugotovitvi so vrete pred prodajalnami, ki se formirajo že v zgodnjih urah. Trgovinske inšpekcije prav posebno pa še ljudska Inšpekcija imajo na tem področju ogromno dela, posebej pa zato odrejeni kontrolni organi okrajnih (mestnih) magazinov in OZKZ so dolini, da ugotavljajo In odpravljajo vse napake ter s svojim vestnim delom pripomorejo, da bodo lahko kupili, potrebne predmete tudi tisti potrošniki, ki žrtvujejo največ z» izvedbo petletnega piana. LJUDSKI GLAS« Vzgledno delo agronoma Šiftarja — Velike važnosti v današnji rekonstrukciji kmetijstva, polaga naša obijáét na kmetijske strokovnjake. Kme^ttjski strokovnjak lahko s svojim vtnanjem «lori vei, kakor marsikateri ^aktivist Vzgleden primer borca za .,dvig kmetijske proizvodnje najdemo aT< osebi agronoma Šiftarja, ki že ne> kaj let uspešno dela na okrajnem poverjeništvu za kmetijstvo v Murski /Soboti. J* : . V pisarni tov. Šiftarja je vedno Vh’aihno. Zadružniki iz zadrug in pjudje iz ekonomij prihajajo s svoj:^Eifr problemi in težavami, katere jih ^ lov. Šiftar rešuje ha' podlagi svojih c: bogat'h Izkušenj. Največ prostega /r.iasa pa porabi v ekonomijah in zavdrugah. Kramarovski zadružniki «e ga posebno dobro spominjajo, ki Je nadeti in osebnim vodstvom v gmnogočem izboljšal kTamarovsko za■ drugo. Kadar se je šlo za dvig pro- Izvodnje, se ni ustrašil naporov od• deljenosti. Teden za teden je prihajal k zadružnikom, kateri so ga spočetka nezaupljivo sprejemali. Njegova beseda pa je obrodila bogate sadove. Iz zanemarjene zadruge je postala kramarov6ka zadruga najboljša v okraju. S svojini nasveti pa je dvignil tudi vrtnarstvo v Bakovcih. Letos pa prihaja najpogosteje mod puconske zadružnik e, Agronom Šiftar izreče včasih tudi ostro besedo nad poedince, če je to potrebno. Vendar ga zadružnikf rade volje poslušajo, saj so njegovi dosedanji nasveti obrodili bogate 6adove. - Prvi maturantje v Križevcih ;V Na «edemletkf v Križevcih pri Lju■ lomeru «o prvič polagali nižje tečaj; Ce izpite. Od 27 učencev je bilo 22 učencev -pripuščenih ■ k maturi :a dve '? bčenki sta bili zaradi odličnega uspe, ha oproščeni zavržnega nižje tečajnega izpita. Izpit je položilo 20 učence'’, 2 učenki pa imata iz enega predmeta popravni izpit. Od učencev, ki &o uspešno položili nižji tečajni ; “pit se iih je vpisalo 6 na učiteljice, eden bo nadaljeval gimnazijo, a °*t*L gredo v razne strokovne šole. jPri maturi je. predsedoval profesor Žužek Alojz iz Maribora. Po izpitih ®o se učenci zahvalili upraviteljstvu «edemletke in učiteljskemu zboru za ...vloženi trud in požrtvovalnost. R. M. Kdo je kriv godrnjanja - Delitev mesa je v soboto dne 10. , 'J^ja v Ljutomeru povzročila mnogo a.^^zadovoljstva. Ljudje so dolgo in ‘ Nestrpno čakali, kdaj 6e bo delitev : L*0sa začela. Ko so vprašali mesarja •h enfarja, zakaj ni tako dolgo mesa, /*e je ta izgovarjal, da n; ime! pJe' Vornega sredstva, da bi pripeljal me* -f?. klavnice v Lukavcih. Vendar ta Lisice in gradnja zadružnega doma V Safajskem je skrivališče lisic. Od tu hajkojo na kokoši in piščance •in delajo velike preglavice okoliškim vaščanom. Razkrižančani so sami krivi. da lisice neovirano lazijo po njihovih vaseh. V kupih zložene surove opeke, ki jo namenjena za gradnjo zadružnega dema, so si te zvitorepke napravile varen bunker. Sedaj pa ta opeka razpada. Nihče se ni v dveh letih spomnil, da bi se opeka žgala in koristno uporabila pri gradnji zadružnega doma, ki stoji v Satanskem nedograjen. Gradnja po polževo napreduje, čeprav so na Razkrižju pogoji, da bi bili to delo že lahko zdavnaj opravili. V podjetjih za predelavo lesa v Sloveniji je bilo v majskem tekmovanju razglašenih 595 udarnikov in racionaJizatorjev. Tekmovanje se na. daruje tudi ta mesec, ko v izvrševanju plana gozdarstva sodeluje tudi nekoliko tisoč članov osvobodilne fronte. V dosedanjem tekmovanju ima največ uspehov podjetje v Ajdovščini. OBVESTILO v Obyeiíamo vse sindikalne podružnice. H‘erira j'e dodelien konticer.t le?K^ 7a Vini ««t. Dvignili bomo l<ulturno raven ljudstva 20. jun. ja se je v Ljutomeru vršilo posvetovanje tajnikov in predsednikov s-indikalnih podružnic, kjer so obravnavali ' različna vprašanja, med drugim tudi poiiv:tev kulturnopro- 6vetnega dela po podružnicah in Sirjenje ljudskega ti-ska. Sprejeli so sklep, da bodo podprli SKUD »Janeza Kavčiča« v Ljutomeru in vaška izobraževalna umetnška društva. Pripravili bodo svoje člane, da se bodo vključili v društva in v njih aktivno sodelovali. Razširili bodo tudi 'ljudski tisk med delovne ljudi, posebno pa bodo skrbelj za pridobivanje naročnikov za .lokalna časopisa «Ljudski glas« ln .»Vestnik«. Prav- tako bodo v €vorth •podružnicah pridobivali člane za do* Ipisovanje v časopise, da bodo ti dostalj resnični glasniki obmurskega prebivalstva Podprli bodo akcijo za Lsk v.»Tednu tiska«, ki ga namerava organizirati okrajni odbor Osvobodilne fronte. Km Tudi piorvrii iz Prosenjakovec ... Pionirski odred v Prosenjakovcih, v katerem so otroci madžarske manjšine. je med najboljšimi v okraju. 2e dve leti skrbno čuva prehodno zastavico, ki si jo je odred priboril s svojim vztrajnim delom. Svoj praznik .»Pionirski dan« .so pionirji v Prosenjakovcih prav svečano proslavili. 2e dopoldne so s pestrimi točkami sodelovali pri otvoritvi gasilskega doma, Dopoldne pa so jmehi svojo prireditev. Pionirski pevski zbor; ki je med na!boliš*inj v okraju, Je zapel nekaj mažarskih in _ slovenskih - narodnih pesmi. Pionirji so izvajali tudi telovadne točke in recitirali nekaj pesmi. Po prireditvi so žene pogostile pionirje s čajem in pecivom. Zelo pestra je bila pionirska razstava v Prosenjakovcih, kjer so otroci pokazali delo v preteklem šolskem letu: vzorne šolske naloge, ročna dela, kladiva, iaoe in sekire, ki so jih sami izdelali in celo pravi električni zvonec. Slovesno so proslavili svoi praznik tudi pionirji v Fokc-vcih. Fokovske pionirje so obiskali pionirji iz Vučje gomile in so skupno zapeli pionirsko himno, nato pa so sledile pesmi, deklamacije in telovadne točke. Sodelovali so tudi cicibani. Tudi fokovske žene so pionirje pogostile s pecivom ln malinovcem C Iz soboškega okraja Na državni kmetijsko poljedelski , šoli v Rakičanu je bil 16. junija zaj ključek prvega letnika. Upravnik šole je v svojem nagovoru prikazal uspehe ter razdelil spričevala. Od 39 učencev so trije naredili razred z odliko, 17 s prav dobrim, ostali pa z zadostnim uspehom. Za uspešno delo v mladinski in fizkulturni organizaciji ter za dvig učnega uspeha in za požrtvovalnost pri udarniškem delu }e uprava šole nagradila 23 učencev. Pregled mladinskega dela je podal učenec - tov. Zrinski. Mtadmci so v preteklem letu izvršili 8938 prostovoljnih delovnih ur na državnem posestvu, na zadružnem domu. pri tednu cest pa so dosegli celo prvo nagrado. V predvojaški vzgoji so dosegli nrehodno zastavico Vojnega odseka Murska Sobota v stalno last in več denarnih nagrad. član okrajnega komiteja mladine je mladincem ob, lej priliki čestital na uspeh'h ler razdelil učencem mladinske izkaznice Poleg tega so mladinci Murska Sobota, 29. iuniia 1950 Kako poteka akcija za nabiranje zelišč? Nabiranje zelišč v soboškem okraju je kljub začetnim napakam in pomanjkljivostim zadnje čase dobro ne* predovalo. Za nabianje se je predvsem zainteresirala šglska. mladina* ki je, v nekaterih vaseh nabrala že lepe količine zdravilnih zelišč. Vazno je, kako pojmujejo nabiranje zelišč učitelj:, ki morajo biti strokovni vodje mladih nabiralcev Najboljše so akcijo -za nabiranje zelišč razumeli v obmurskih zadrugah Melinci Bakovci, Ižakovci in v Pokleioviu Največ so pavvni v Melincih. kar je v glavnem zasluga učiteljice Gjura Jožice in poslovodje zadruge. Oba sra-.biia v tesni povezavi z okrajnim referentom, ki jima je dajal strokovna navodia. Tud: v ostalih krajih napreduje ne- ’ hiranje zdravilnih zelišč. Vendar je, ponekod opaziti malomarnost odgovornih činiteljev. ki se ne trudijo v dovojjni meri, da b: dnevnb odkupo* vali zdravilna zelišča. Tako je okraj', ni referent ugotovil v lipovski šoji večje količine zelišč, ne da b jia pTedali KZ-ju. Potem pa se čudij;, zakaj je prenehala nabiralna akcija? Saj je vendar jasno, da dobe otroci šele tedaj veselje do nabiranja, ka* dar prodajo prvi trad. Lipovski šolar« čki se pa vprašujejo: »Kedaj bomo dob Ji denar za nabrana zelišča?« . Takšne jn podobne napake se sicer ob kontroli popravljajo, vendar ponekod občutno zavirajo akci:o za • nabiranje. Kako pojmujejo nekateri poslovodje KZ-jev, nam &3je ’ep primer KZ Tišina, ki do 17. maja ni imela nakupljen h niti kilogram ze* lišč, kljub dejstvu, da je v KLO-ju bila nabrala • večja količina ieriS-č. Najbrž 6e je poslovodja KZ-ja ustra- • šil morebitnih reklamacij a:i pa. da je hotel počakati, kako bedo osta’e zadruge nabavljale zdravilna želeča. Da bi «e popravile dosedanje napake in pospešilo nabiranje zelišč,' je r potrebno, da se vsak organizator, predvsem na terenu, prej seznani z nabiranjem zelišč. Tam, kjer akcija ne gre, naj sklice učiteljstvo maso vne sestanke, na katere bo prišel okrajni strokovnjak in 'jim dal Mro- ? kovna navodila. Prekmurje nudi v svojem naravnem bogastvu velike možnosti zasluž- • k a domačemu prebivalstvu. Zato Je velike važno-sfb kako imamo' razporejeno organizacijo na terenu. T*ebi pa :e razuraeri tudi potrebe države, . ki dobiva z zdravilnimi zelišč-, razen domačih zdravil, še njihovim izvozom dragocene devize, ki eo tako potrebne našemu gospodarstvu F M. Mi se borimo za ,,nafto"! V času. ko. se naš delovni človek bori z-a večjo storilnost pr; delu, se j najdejo v Ljutomeru- brezvestni šoferj ji, ki se vozarijo po terenu b*tz «luž* 'benih potreb in izkoriščajo državna ; vozila n pogonska sredstva, takrat, j kadar so njihove vožnje nepotrebne. I Tak primer je pri vozaču, Trstenja- S ku Janku, uslužbencu pr j reševalni 'postaji RK, ki se večkrat dnevno vo! zj na svoj dom v Stročjo vas z reševalnim vozom. Prejšnjo nedeljo je nekajkrati prevoz 1 pot domov in na* zaj v Ljutomer. Mar je to varčevanje z dragocenimi pogonskimi sredstvi, za- katere ! se bori naš delovni človek ž žuljavimi rokam'.? V interesu skupnosti je.